Pripravili smo obširen pregled spletnih strani s širokim naborom različnih izobraževalnih in znanstvenih vsebin podprt z navodili za uporabo videokonferenčnega sistema JITSI, da učenje  in delo poteka na daljavo v varnosti naših domov.

VIDEOKONFERENČNI SISTEMI

JITSI MEET

biokoda

Jitsi Meet je odprto kodni videokonferenčni sistem, ki omogoča varne in popolnoma brezplačne videokonference ves dan, vsak dan brezplačno in brez uporabniškega računa. Sistem smo pred kratkim nadgradili, tako da omogoča sočasno komunikacijo več kot 10.000 udeležencev.

Pomembno: v spletnem brskalniku morate spletni platformi dovoliti dostop do mikrofona in kamere oziroma tudi do namizja, če želite uporabiti deljenje (prikaz) zaslona. Prosimo, da zaradi manjše obremenitve strežnika izključite prenos videa, če ga ne potrebujete.

  NAVODILA ZA UPORABO

BIOCODED GLOBAL

biokoda

Biocoded Global je sistem za komunikacijo, ki omogoča:

  • šifrirano izmenjavo tekstovnih sporočil, datotek, slik – posamezno ali v skupini,
  • šifrirano izmenjavo lokacije,
  • šifrirano hrambo datotek ter galerijo za pregled,
  • šifrirane glasovne pogovore in konferenčni klic (omejitev do 4 osebe).

Glavna prednost sistema Biocoded Global je visoka varnost, saj omogoča šifriranje med končnimi uporabniki (tim. end-to-end šifriranje). Več o varnostnih mehanizmih v aplikaciji je razloženo na predavanju X3DH in Double Ratchet – vpogled v drobovje modernih šifrirnih algoritmov. Uporaba sistema Biocoded Global je brezplačna, vzpostavitev komunikacije pa je mogoča preko mobilnih telefonov na katerih teče operacijski sistem Android ali iOS. Uporaba aplikacije je zelo enostavna.

   NAVODILA ZA UPORABO

SPLETNI PORTALI ZNANJA

VIDEOLECTURES.NET

biokoda

Spletni portal Videolectures.net omogoča učiteljem brezplačno objavo videoizobraževalnih gradiv na spletni platformi Videolectures.net. Video lahko posnamete z zunanjo kamero, s kamero vašega računalnika ali s telefonom. Objaviti je mogoče tudi prezentacije. Pri Videolectures.net so pripravili tudi podrobnejša navodila za snemanje .

OPENPROF

biokoda

OpenProf je skupnost učiteljev, ki učencem in dijakom pomaga z navodili preko reševanj nalog. Preko spletne strani je na voljo preko 18.000 vaj s podrobnimi poteki reševanja za srednjo in osnovno šolo. Zaradi trenutne izredne situacije je OpenProf do 15. aprila osnovnim in srednjim šolam na voljo brezplačno.

Če bi želeli, da je vaš otrok vključen v brezplačen dostop stopite v stik z vašim učiteljem/ico in preverite ali je morda že v programu. V primeru, da ni, naj učitelj/ica stopi v stik z nami preko elektronske pošte podpora@openprof.com.

X5GON

biokoda

X5GON ponuja skupek orodij, ki s pomočjo umetne inteligence omogočajo sisteme priporočanja vsebin prosto dostopnih izobraževalnih virov iz vsega sveta. Napredna tehnologija je uporabnikom nevidna in njihova izkušnja z vmesniki je preprosta in intuitivna. Hkrati vsa podporna dokumentacija omogoča popolno preglednost in z njo jasen vpogled v način uporabe podatkov.

X5GON projekt ima v svojem naboru servisov že več kot 20 prototipov in aplikacij, vključno z mobilno aplikacijo, več API-jev, ki omogočajo interoperabilnost. Omogoča lastno aplikacijo X5learn za učitelje in uporabnike vsebin, brskalnik, ki povezuje vse strani z odprto dostopno vsebino, ki so trenutno vključene v servis X5Discovery, ter servis za slepe oziroma slabovidne študente oziroma učence. Trenutno povezuje 117,781 materialov, 2,2 milijona uporabnikov, v naboru svojih servisov ima zabeleženih 10,7 milijona aktivnosti, 13 repozitorijev z vsebinami ter 4 repozitorije, ki prispevajo podatke o uporabnikih.

Skupno gre za 370,069 vsebinskih virov, ki so avtomatsko transkribirani in prevedeni s pomočjo lastno razvitih orodij UI, tako da je več kot polovica omenjenih materialnih virov prevodov v druge jezike, vključno s slovenščino, portugalščino, španščino, katalonščino, francoščino in nemščino. Tehnologija je bila razvita z upoštevanjem UNESCO smernic in prilagojena potrebam držav članic, da bi omogočila preprosto implementacijo novega UNESCO Priporočila o prosto dostopnih učnih virih.

Predvidevamo, da je trenutno na spletu več milijonov prosto dostopnih izobraževalnih virov in X5GON, jih s pomočjo orodij UI namerava zbrati in tako narediti dostopne za učitelje, uporabnike, za snovalce politik in za celotno globalno družbo.

DELO OD DOMA

DELO NA DOMU V ČASU KORONAVIRUSA

Upoštevaje obstoječo zakonsko ureditev, delodajalec delavcu načeloma ne more enostransko odrediti dela na domu. Delo na domu namreč predstavlja eno izmed posebnosti pogodb o zaposlitvi in se prvenstveno dogovori s pogodbo o zaposlitvi, bodisi za celotno trajanje ali le za del delovnega časa delavca (npr. nekaj dni v tednu). Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca, pa tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Poudariti velja, da je kraj opravljanja dela ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi; v kolikor slednji v pogodbi o zaposlitvi ni določen, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca. Kraj opravljanja dela je po ZDR-1 tako pomembna okoliščina, da je delodajalec ne more enostransko spreminjati. V primeru spremembe kraja opravljanja dela, je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi (ali aneks k obstoječi), za kar je potrebno soglasje obeh strank.

Zgodi pa se lahko, da med trajanjem delovnega razmerja nastopijo okoliščine, zaradi katerih lahko delodajalec enostransko, a začasno odredi opravljanje drugega dela oziroma dela na drugem kraju.

Delavec in delodajalec se torej lahko dogovorita o drugem kraju opravljanja dela ali za delo na domu in v ta namen skleneta dodatek k obstoječi pogodbi o zaposlitvi, slednjega pa časovno omejita na čas trajanja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19), lahko pa tudi nekoliko dlje (npr. na čas, ki bo potreben, da se odpravijo posledice epidemije).

V kolikor se delavec s spremembo kraja opravljanja dela ali delom na domu ne strinja oziroma ne želi skleniti dodatka, se lahko delodajalec, v kolikor so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji, posluži ene izmed spodaj opisanih možnosti.

OPRAVLJANJA DRUGEGA DELA PO 33. ČLENU ZDR-1

Eden izmed primerov, ko lahko delodajalec enostransko spremeni kraj opravljanja dela oziroma odredi opravljanje drugega dela, kot je tisto, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, je določen v 3. odst. 33. člena ZDR-1. Ta natančno določa tako namene odreditve drugega dela (ohranitev zaposlitve oziroma zagotovitev nemotenega poteka delovnega procesa) kot razloge, zaradi katerih je odreditev drugega dela dopustna (začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja delavec, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca).

Vendar lahko delodajalec delavcu odredi le opravljanje ustreznega dela, to pa je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. Če gre za manjšega delodajalca, lahko ta delavcu začasno odredi opravljanje drugega primernega dela, tj. dela, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu, delavec pa pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše.

Poudariti velja še, da je enostranska odreditev drugega dela skladno s 33. čl. ZDR-1 možna in dopustna le, če zakon ali kolektivna pogodba ne določa drugače.

OBVEZNOST OPRAVLJANJA DRUGEGA DELA ZARADI IZJEMNIH OKOLIŠČIN PO 169. ČLENU ZDR-1

Delodajalec lahko kraj opravljanja dela enostransko spremeni v primeru nastopa izjemnih okoliščin, kot jih določa 169. člen ZDR-1. Slednji delodajalcu omogoča, da v primeru naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje, ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, začasno spremeni vrsto ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Pojav epidemije nalezljive bolezni COVID-19 prav gotovo predstavlja nastop take izjemne okoliščine, zaradi katere je ogroženo tako življenje kot zdravje ljudi, s tem pa tudi razlog, ki delodajalcu omogoča začasno spremembo kraja opravljanja dela. Na tej podlagi lahko delodajalec delavcu odredi tudi opravljanje dela na domu, vendar mora pri tem upoštevati določila ZDR-1, ki sicer urejajo pogodbeno dogovorjeno delo na domu.

NEKATERI VIDIKI ORGANIZACIJE DELA NA DOMU

Ko gre za pogodbeno dogovorjeno delo na domu, ZDR-1 določa, da mora delodajalec o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom opravljanja takega dela obvestiti inšpektorat za delo. Inšpektor za delo lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se v skladu zakonom ali drugim predpisom ne smejo opravljati kot delo na domu. Dve glavni delodajalčevi obveznosti v okviru organizacije dela na domu sta delavcu plačati nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (npr. internet, telekomunikacije, elektrika, miza, stol, računalnik, tiskalnik…), katerega višina se določi s pogodbo o zaposlitvi, in delavcu zagotoviti varne pogoje dela na domu.

Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi za delo na domu drugače uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek, in sicer ne glede na določila ZDR-1, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Delavec je v takem primeru dolžan poskrbeti za spoštovanje pravil o varnosti in zdravju pri delu in si delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke. Delodajalec je tudi za delavca, ki delo opravlja na domu, dolžan voditi dnevno evidenco delovnega časa, zato morata z delavcem urediti način sporočanja le-tega.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti svetuje, da se delodajalec pri enostranski odreditvi dela na domu zardi izjemnih okoliščin opredeli zlasti do naslednjih vprašanj:

  • navedba okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
  • opredelitev dela oziroma kraja dela oziroma prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
  • opredelitev dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
  • obseg dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca),
  • način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem,
  • delovni čas in poročanje delavca o dnevni evidenci delovnega časa (npr. daje dolžan delavec dnevno sporočati svoj delovni čas, ali pa
  • da je dolžan sporočiti samo, ko njegov dnevni delovni čas odstopa od dogovorjenega),
  • delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo,
  • plačilo za delo (v mesečni bruto plači so zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu odredi nadurno delo),
  • dosegljivost delavca, ki dela na domu – kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter
  • delodajalec dosegljiv za delavca,
  • omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca,
  • način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
  • napotki glede varnega in zdravega dela od doma.

Smiselno je tudi, da se za čas opravljanja dela na domu določi možnost občasne prisotnosti delavca v prostorih delodajalca, če je to potrebno za nemoten potek delovnega procesa, in način obveščanja delavca o taki potrebi ter delavčev odzivni čas.

Do teh vprašanj naj se delavec in delodajalec opredelita tudi v primeru, ko se delavec strinja z opravljanjem dela na domu, in je z delodajalcem pripravljen skleniti bodisi novo pogodbo o zaposlitvi, v kateri bo urejeno opravljanje dela na domu, bodisi aneks, s katerim se za čas trajanja epidemije dogovori opravljanje dela na domu. Seveda je mogoče tudi, da se delodajalec do teh vprašanj opredeli v svojem splošnem aktu.

MDDSZ glede obveščanja Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu zaradi izjemnih okoliščin skladno s 169. členom ZDR-1 svetuje, da delodajalec inšpektorat obvesti zlasti o tem kdo opravlja delo na domu, kakšno delo se opravlja na domu in kje se opravlja ter koliko časa je predvideno opravljanje delana domu. Obvestilo se lahko pošlje tudi preko elektronske pošte na gp.irsd@gov.si.

Pripomočki za delo od doma

Električni razdelilec in zaščita pred strelo

Uporaben je zlasti, kadar bomo v električno omrežje želeli priključiti več električnih naprav. Zaščita pred strelo je lahko vgrajena v razdelilec, mogoče pa je kupiti tudi vmesnike, ki jih priključimo v vtičnico.

Omrežni kabli različnih dolžin

Omrežni kabli nam omogočajo, da računalnik priključimo neposredno na domači usmerjevalnik. S tem razbremenimo WiFi omrežje in načeloma dosežemo tudi višje hitrosti prenosa podatkov od usmerjevalnika do nanj priključenih računalnikov. Kjer je prisotnih več WiFi omrežij namreč prihaja do prekinitev in motenj v delovanju, z uporabo omrežnega kabla pa se temu izognemo. Kabli naj bodo ustrezno dolgi. Omrežnih kablov je več vrst. V grobem se ločijo na UTP (angl. unshielded twisted pair, nezaščiten zasukan par) in STP (angl. shielded twisted pair, zaščiten zasukani par). Razlika je v tem, da imajo STP kabli zaščito (zaviti so v kovinsko folijo), ki kabel ščiti pred elektromagnetnimi motnjami, UTP kabli pa te zaščite nimajo. STP kabli so zato dražji. Tipično je mogoče kupiti kable tipa CAT5 (podpirajo hitrosti prenosa do 100 Mbps ter so lahko dolžine do 100 metrov), CAT5e (podpirajo hitrosti prenosa do 1 Gbps ter so lahko dolžine do 100 metrov) ter CAT6 (podpirajo hitrosti prenosa do 1 Gbps ter so lahko dolžine do 100 metrov oziroma 10 Gbps ter so v tem primeru dolžine do 50 metrov). Navedeni kabli imajo priključek RJ-45. Za domačo rabo bo zadostoval UTP kabel tipa CAT5 ali CAT5e.

Kabli in pretvorniki za priklop monitorja

Najbolje je, da imamo doma dovolj monitorjev, vendar pa računalnik lahko priključimo tudi na tim. pametni televizor. Pri tem je potrebno vedeti kakšen priključek oz. kakšen kabel podpira monitor oz. TV (TV aparati praviloma podpirajo HDMI kable) ter kakšen kabel podpira računalnik. Zato je včasih potrebno kupiti tudi ustrezen pretvornik priključkov za monitor (npr. iz HDMI v VGA ali iz HDMI mini v navaden HDMI, itd.). Prav tako preverimo, da imamo na voljo dovolj kablov ustreznih dolžin.

USB polnilci za mobilni telefon

USB polnilci vedno pridejo prav, še posebej v primeru, da nam obstoječi polnilci odpovedo. Priporočamo nakup nekoliko kvalitetnejših polnilcev, po možnosti z 2,5A izhodne moči in Quick Charge funkcijo. Take polnilce lahko uporabimo tudi za priklop mini računalnika RaspberryPi, ipd.

Različni USB kabli

Priporočamo, da imate v rezervi enega ali več USB kablov, predvsem tistih, ki omogočajo pretvorbo iz enega tipa v drug tip. Navadno želimo imeti na voljo kable za priklop različnih USB naprav: USB A (običajni USB ključki, …), USB B (navadno se uporabljajo za tiskalnike), USB micro (večinoma za priklop mobilnih telefonov), USB-C naprav, … Splača se nabaviti tudi kakšen USB podaljšek, USB razdelilec (za priklop več USB naprav) ter pretvornik (npr. USB-C v USB-A). Pri tem upoštevajmo vse mogoče naprave, ki jih bomo morda morali priključiti (tiskalnik, spletna kamera, čitalec pametnih kartic, …)

Slušalke z mikrofonom

Če imamo prenosnik, lahko za pogovor na daljavo uporabimo vgrajen mikrofon in zvočnike, vendar nudi komunikacija s pomočjo slušalk bistveno boljšo uporabniško izkušnjo. Priporočamo nakup USB slušalk z mikrofonom. Smiselno je imeti tudi kakšne v rezervi. Kupimo lahko tudi kakšen poceni USB mikrofon (z ustrezno dolgim kablom).

Spletna kamera

Če uporabljamo prenosnik, ima verjetno že vgrajeno kamero. Za stacionarne računalnike pa se splača nabaviti USB spletno kamero. Nekatere imajo vgrajen tudi mikrofon, vendar je vseeno bolje uporabiti slušalke z mikrofonom, saj slednje poberejo manj motenj iz okolice. Spletne kamere so lahko precej drage. Tiste dražje znajo zajemati sliko v visoki ločljivosti, vendar moramo vedeti, da prenos videa v visoki ločljivosti zahteva tudi večjo pasovno širino (večjo porabo interneta) in ob večjih obremenitvah bo kvaliteta videa padla zaradi slabe omrežne povezave. Zato je smiselno razmisliti ali za naše potrebe morda ne zadostuje cenejša in manj zmogljiva spletna kamera.

Omrežni USB vmesniki

Nekateri računalniki nimajo vseh omrežnih priključkov. Nekateri prenosniki nimajo priključka za omrežni kabel (tim. ethernet), stacionarni računalniki pogosto nimajo brezžičnega WiFi vmesnika in Bluetooth vmesnika. Zato je smiselno nabaviti ustrezne USB vmesnike (USB omrežni vmesnik, USB WiFI vmesnik ter USB Bluetooth vmesnik).

Dodatna periferna oprema

Včasih je smiselno v rezervi imeti kakšno dodatno miško, tipkovnico in monitor. Še posebej, če bomo za npr. izobraževanje na domu uporabili kakšen poceni mini računalnik. Tiskalnik in skener sicer zavzameta nekaj prostora, zato je na mestu premislek ali bomo katero od teh naprav potrebovali. Namesto skenerja lahko uporabimo fotoaparat na telefonu (ali zajamemo sliko s spletno kamero), dobi pa se tudi multifunkcijske naprave, ki vsebujejo tiskalnik in skener v enem.

Med opremo je smiselno imeti več USB ključkov ter kakšen večji zunanji USB disk. Slednjega lahko uporabimo za izdelavo rezervnih kopij.
Pogost kos opreme, na katerega pa radi pozabimo, je domači usmerjevalnik oz. WiFi in usmerjevalnik v enem. Razmislimo ali je obstoječi dovolj zmogljiv (ima dovolj priključkov za omrežne kable?) in kaj se zgodi, če odpove? Je smiselno nabaviti rezervnega? Usmerjevalnik si z nekaj znanja lahko sicer naredimo tudi sami. Navodila najdemo na tej spletni povezavi.

DODATNI RAČUNALNIKI

Ne pozabimo tudi na to, da bodo računalnike za delo ali šolanje od doma morda potrebovali tudi drugi družinski člani, zato je doma smiselno imeti več rezervnih računalnikov. Za otroke lahko kupimo kakšne rabljene prenosnike ali stacionarne računalnike. Ena izmed možnosti je tudi uporaba poceni mini računalnikov RaspberryPi, ali pa nekoliko dražjih mini PC-jev (najdemo jih pod oznako mini PC, pa tudi Stick PC). Gre za mini računalnike, ki zavzamejo zelo malo prostora (spravimo jih lahko v žep), in ki jih je mogoče priključiti tudi na televizijo in s pomočjo katerih bodo otroci lahko uporabljali spletni brskalnik, pisali seminarske naloge ali se udeležili videokonference. Pri tem ne pozabite, da bodo ti računalniki potrebovali ustrezen napajalnik, ter tipkovnico, monitor (z ustreznimi kabli) in miško, najverjetneje pa tudi slušalke ali zvočnike ter spletno kamero.

Na računalnike RaspberryPi je potrebno namestiti operacijski sistem, zažene pa se s pomočjo SD kartice, saj RaspberryPi računalniki nimajo vgrajenega diska. Za pripravo računalnika RaspberryPi je potrebnega nekaj malega znanja, vendar je uporaba potem zelo preprosta.

KONTAKT

ustavimokorono@telefoncek.si

O NAS

Spletno stran in podporno infrastrukturo za izvedbo videokonferenčnih sistemov je postavila in vzdržuje skupina ljudi različnih profilov, ki s pomočjo tehnologije želi pomagati v boju proti koronavirusu.

Matej KOVAČIČ (idejna zasnova, sistem. admin.)
Tomaž KORENIKA (sistem. admin., vizualizacije)
Tine MEZGEC (sistem. admin.)
Ana FABJAN (oblikovanje)
Matija KRKAČ (priprava besedil)
Vesna TRENCHOVSKA (priprava besedil)

INFRASTRUKTURO SO OMOGOČILI

PODPORNIKI